BILTEN 08

*                    

DRUŠTVA LEDVIČNIH BOLNIKOV POSOČJA

 

KOBARID,04.10.2008

 

 

 

KAZALO                                                                                                          STRAN

 

 

 

 

l    Marijan Močivnik dr.med. primarij specialist internist

KRONIČNA LEDVIČNA BOLEZEN IN BOLEZEN SRČNOŽILNEGA SISTEMA. MEDSEBOJNI VPLIVI  ……………………….….………4

 

 

 

l    Irena Jerič prof. zdr. vzg.

   KO TE STRESE STRES………………………………….….….9

 

 

 

l    Nataša Fikfak dr.med. primarij specialist internist

       REVMATOIDNI ARTRITIS

       IN PSORIATIČNI ARTRITIS ……………………………….16

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Uvod

 

Društvo ledvičnih bolnikov Posočja tudi v letošnjem letu izvaja svoje redne aktivnosti v društvu. Kljub temu, da prvi del leta ponavadi mine bolj mirno in društvo skliče predvsem občni zbor društva na katerem se sprejmejo programi dela in načini financiranja teh programov, se članom preko razpisov pomaga z različnimi pomočmi.

Društvo  tudi vsako leto organizira enodnevni izlet. Letošnji izlet nas je popeljal na Avstrijsko Koroško, točneje v deželo svizcev, goro Glossglockner, kjer smo si ogledali lepote teh hribov.

Predavanje društva je eden iz med programov, ki ga izvajamo že osmo leto. Tokratne teme so tri in si jih v nadaljevanju tega gradiva tudi preberete.

Če smo lani napisali da nestrpno pričakujemo izgradnjo centra, bom letos zapisal,da gre izgradnja k koncu in nestrpno pričakujemo pričetek obratovanja dialize v Kobaridu. Z nabranimi donatorskimi sredstvi smo prišli do tako potrebne opreme za dializni center, reverzne ozmoze in dializnih aparatov. Seveda nam sredstev za najnujnejšo opremo še nekaj primanjkuje, upamo , da nam bo uspelo pridobiti manjkajoča sredstva, če ne drugače z najetjem kredita, tako da bo center v Kobaridu čim prej zaživel.  Še enkrat pa se ob tej priliki zahvaljujem v imenu celotnega društva vsem , ki so darovali za dializni center v Kobaridu, tudi to leto. Donatorje lahko vidite na spletni strani društva www.dlbp.si !

 

 

 

 

Predsednik društva Božidar Kanalec

 

 

 

 

 

KRONIČNA LEDVIČNA BOLEZEN IN BOLEZEN SRČNOŽILNEGA SISTEMA. MEDSEBOJNI VPLIVI

 

Kmalu bo minilo 50 let, ko je medicina prvič omogočila bolnikom več ali manj daljše preživetje kljub odpovedi ledvic. V tem času smo bili priča velikemu napredku na področju zdravljenja z dializo in transplantacijo ledvice. Najbolj je opazen napredek na tehničnem področju, ki zadnja leta dosega nekakšen vrh, poti v nadaljnje pomembne tehnične dosežke pa zaenkrat ni videti. Zato pa je zelo opazen porast števila bolnikov, ki so jim ledvica odpovedala. V Evropi ocenjujejo, da je letni porast med 3 in 5%. Množijo s podatki, da je vedno bolj pogost vzrok zbolevanja in smrti ledvičnih bolnikov prizadetost srca in ožilja, ki po svetu predstavlja že polovico vseh vzrokov smrti med ledvičnimi bolniki.

Zato je zadnja leta vedno bolj v ospredju raziskovanje medsebojnih vplivov bolezni ledvic ter bolezni srca in ožilja. Vzrok je zelo velika zbolevnost in umrljivost bolnikov zaradi bolezni srca in ožilja, pri katerih se je že prej razvila ledvična insuficienca. Danes velike statistike (ZDA, EU) kažejo, da je pri več kot polovici pacientov, ki so na dializi, vzrok smrti bolezen srca in ožilja. Pomen tega dogajanja je izjemen, če upoštevamo globalne ocene, da je umrljivost v petih letih zaradi vseh malignih bolezni (rak) 50%, pri srčni oslabelosti pa 75% (pri ženskah 62%). Danes velja, da je oslabelost ledvic osnovni in neodvisni vzrok za začetek in slabšanje bolezni srca. Projekcije kažejo, da bo leta 2015 umrlo po svetu 36 milijonov ljudi zaradi oslabelosti ledvic. In pri več kot polovici bolnikov bo neposredni vzrok smrti bolezen srca in ožilja. Tem problemom je bil posvečen tudi letošnji „3. preventivni simpozij v Bensheimu” v Nemčiji, ki sta ga skupaj organizirala Nemška zveza ledvičnih bolnikov in področno zdravniško združenje (takšen simpozij pričakujemo tudi v Sloveniji).

Februarja 2002 je NKF (National Kidney Foundation, ZDA) objavila zanimivo strokovno razpravo, s katero so opredelili stopnje ledvične oslabelosti. Tako je prvič bilo omogočeno poenotiti ocene in tveganja pri različnih bolezenskih stanjih oslabelega ledvičnega delovanja, stopnje so opredelili od 1 do 5 (tab.2).

 

- 1 -

Tab.2 Kronična ledvična bolezen, stopnje oslabelosti (ZDA 2002)

Stopnje

Opis

GFR*

N (tisoč)

%

1

bolezen

GFR normalna

≥90

5900

3.3

2

blaga oslabelost

60 - 89

5300

3.0

3

zmerna oslabelost

30 - 59

7600

4.3

4

huda oslabelost

15 - 29

400

0.2

5

odpoved ledvične funkcije

<15

300

0.1

                                                                                                                                      10.9

*GFR (glomerular filtration rate – stopnja glomerulne filtracije)

Tako sedaj opredeljujemo stopnje ledvične oslabelosti tudi v Sloveniji. Za izračun uporabimo ”ledvični očistek” kreatinina in njegovo zmanjševanje ocenjujemo po vrednostih kreatinina, starosti in teže ter spola. V oči pade strm padec števila vseh bolnikov med stopnjo 3 in 5. Kaj se dogaja? Prvič, nimamo dobrega načrta za pravočasno odkrivanje ledvične bolezni in oslabelosti ledvic. Drugič, preveč se zanašamo na vrednosti kreatinina, ki v začetnih stanjih že prisotne bolezni kaže normalne vrednosti. Tretjič, ni prave povezanosti med posameznimi ključnimi specialnostmi v interni medicini (nefrologija, kardiologija, diabetologija).

Za 2. Svetovni dan ledvice (vsako leto drugi četrtek v marcu) so letos pripravili nekaj ugotovitev: le 5% ljudi ve, kje v telesu so ledvica, vsak deseti prebivalec ima bolna ledvica, pa tega ne ve niti sam, niti njegov zdravstveni tim v ambulanti.Sodobna nefrološka veda išče odgovore na tri glavna vprašanja (tab.1): ali je lahko bolezen ledvic vzrok za obolenje srca ali je bolezen srca vzrok za obolenje ledvic ali pa potekata obe bolezni sočasno in vplivata ena na drugo?

- 2 -

Tab.1 Tri glavna vprašanja za oceno bolezni ledvic in bolezni srca

1.      ali je lahko bolezen ledvic vzrok za obolenje srca?

2.      ali je lahko bolezen srca vzrok za obolenje ledvic?

3.      ali sta bolezen ledvic in bolezen srca dve sočasno potekajoči bolezni?

 

1.      Vpliv ledvične oslabelosti na srce in ožilje

Že zgodaj v razvoju ledvične oslabelosti, ko specifičnih simptomov še ne čutimo,če jih sploh kdaj, (”...saj me ledvica nikoli niso bolela...” pravijo bolniki pred začetkom zdravljenja z dializo), se začne presnova v našem telesu spreminjati, se prilagajati in povzročati prve tihe patološke spremembe na vseh organih. Takšno dogajanje očitno najbolj prizadene srce in ožilje.

 

2.      Vpliv bolezni srca in ožilja na ledvica

Razen nekaterih posebnosti pri redkih boleznih je osnovni vpliv bolezni srca na nastanek bolezni ledvic skromen. Ocenjujejo, da je bolezen srca kot vzrok bolezni ledvic približno 1.8% pri vseh incidentnih bolnikih na dializi.

 

2.      Sočasen potek bolezni ledvic in bolezni srca

Potek je seveda sočasen. Vendar je pretežno enosmeren. S slabšanjem delovanja ledvic je presnovno in funkcionalno okolje v organizmu vedno bolj ogrožujoče za srce in ožilje. Naj omenimo najvažnejše: zaapnevanje ožilja (ni enako klasični arteriosklerozi) in srčnih zaklopk, moteno ravnovesje v presnovi kalcija in fosfata, prevelike in nihajoče obremenitve srca zaradi viška telesnih tekočin, povečan krvni tlak. V igri je še več drugih nenormalnosti, vendar so vzroki in posledice toliko prepleteni, da se moramo omejiti na najpomembnejše, neodvisne vzroke.

- 3 -

Na te najpomembnejše in neodvisne vzroke pa lahko tudi vplivamo tako, da preprečujemo ledvično oslabelost in sočasno tudi zbolevanje srca. V tab.3 so osnovni preventivni ukrepi (krvni tlak je 125/75 ali manj, za preventivo kalcinacij v koronarnih arterijah moramo doseči normalen produkt kalcija in fosfata, vzdrževati ustrezno vrednost PTH, uporabljati čim manj fosfatnih vezalcev s kalcijem, uporabljajmo zdravilo za znižanje maščob v krvi, dajemo aspirin v nizkih odmerkih).

 

Tab.3 Preventivni ukrepi

·         krvni tlak: cilj ≤125/75

·         normalen produkt kalcija in fosfata (Ca x P: 1.86 - 4.3)

·         parathormon 100 – 200 pg/ml

·         čim manj fosfatnih vezalcev, ki vsebujejo kalcij

·         znižati maščobe v krvi

·         aspirin

 

Kakšen naj bi bil osnovni program diagnostike za ugotavljanje kronične ledvične bolezni? Je kratek in nezapleten (tab.4).

 

Tab.4 Osnovna laboratorijska diagnostika odkrivanja ledvične bolezni

·         meritev albuminov v jutranjem vzorcu urina

·         izračun GFR (C - G ali MDRD)*

*Cocroft - Gault

  Modification of Diet in Renal Disease

 

 

- 4 -

Še enkrat je potrebno poudariti da vrednosti kreatinina v zgodnjem obdobju, ko je bolezen ledvic že prisotna, ni zanesljiv kazalec. Pri ljudeh, ki jih štejemo v tvegano populacijo (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, najbližji sorodnik na dializi) napravimo en do dvakrat pregled jutranjega vzorca urina in izračunamo funkcijsko sposobnost ledvic (uporabljamo lahko sodobno MDRD formulo, uporabna je tudi C - G formula). Preiskave in izračun lahko napravi vsak zdravstveni tim v ambulantah družinske medicine.

 

 

 

Literatura je na voljo pri avtorju.

 

Naslov avtorja:

Marijan Močivnik

Resnik 46

3214 Zreče

 

 

 

Resnik, 18. september 2008

 

 

KO TE STRESE STRES – KAKO PREPOZNATI IN OBVLADATI STRESNE, ANKSIOZNE IN DEPRESIVNE MOTNJE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Življenjski slog, predvsem prehranske navade, telesna dejavnost, kajenje tobaka in prekomerno uživanje alkohola ter obvladovanje stresa močno vplivajo na zdravje. 
 
V Sloveniji je 70 do 80 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku zaradi bolezni povezanih s stresom. Stresne, anksiozne in depresivene težave so zelo pogoste duševne motnje in močno okrnijo kakovost življenja in človekovo delovanje. Te motnje pogosto posameznik in okolica ne prepoznajo. Eden od razlogov je pomanjkanje informacij in stigma. Zato je za vse člane Društva ledvičnih bolnikov Posočja zelo dobrodošla delavnica Ko te strese stres, usmerjena k izboljšanju obveščenosti o prepoznavanju duševnih motenj in možnostih pomoči pri njih.
 
Delavnica je razdeljena na tri dele, ki obravnavajo stres, anksioznost in depresijo. Udeleženci delavnice se seznanijo, kaj določena duševna motnja sploh je, zaradi česa nastane, kako jo prepoznamo in kako si pomagamo.
Delavnica je primerna tako za tiste, ki jih vsebina zanima, kot tiste, ki informacije in znanje potrebujejo za soočenje z lastnimi težavami duševnega zdravja ali želijo pomagati svojcem, sodelavcem, prijateljem.
 

 

STRES

 

Značilnosti

Stres je odgovor organizma, kadar je začasno porušeno (telesno ali duševno) ravnovesje zaradi notranjih ali zunanjih vplivov – stresorjev.

Stresor je dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in katerega rezultat je stres.

Stres je normalno in pričakovano odzivanje.

Kadar je stresorjev preveč, so prepogosti, premočni ali predolgo trajajo – nastanejo težave.

 

 

 

Posledice stresa

PREBAVNE MOTNJE: čir, driska, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bruhanje

MOTNJE SRCA IN OŽILJA: visok krvni tlak, motnje srčnega utripa

MOTNJE IMUNSKEGA SISTEMA: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, alergije

MOTNJE MIŠIČNEGA SISTEMA: mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu

MOTNJE DIHAL: pogosti prehladi, astma

DUŠEVNE MOTNJE: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, anksiozne motnje in depresija

Spoprijemanje z negativnim stresom

Ko smo v stresu, so čustva zelo v ospredju  in se radi ravnamo po njih.

Bistvo obvladovanja stresa je zato ravnati premišljeno, kljub burnim čustvom, ki nas preplavljajo.

Ob zavedanju tega postanejo vse strategije premagovanja smiselne in vredne truda.

Pasti: zbeganost zaradi  telesnih simptomov stresa, možnost/nezmožnost vplivanja na vzroke stresa.

Stres pri otrocih in mladostnikih

Drugačno odzivanje kot pri odraslih.

Občutljivost na stres odvisna od zrelosti, starosti, izkušenj.

Imajo nekatere drugačne simptome (regresivno vedenje, sesanje prsta, zibanje, zvijanje las, razdražljivost, povečana odvisnost od odraslih, vrsta telesnih težav, itd.).

Pri mladostnikih se lahko pojavi reševanje stresa na ne najbolj varen način (npr. zloraba drog ali prekomerno prehranjevanje/hujšanje).

 

 

Obvladovanje stresa

Sprememba okolja in njegovih zahtev: začasna ali dolgoročna menjava kraja bivanja, delovnega mesta…

Sprememba in podpora sposobnosti spoprijemanja: pogovor, prepoznavanje stresa, učenje različnih strategij spoprijemanja (telesna raven, raven misli, raven čustev in vedenja)

Sprememba ocene situacije

 

 

 

ANKSIOZNE MOTNJE

 

Značilnosti ljudi, ki so bolj nagnjeni k razvoju anksioznih motenj

Perfekcionisti.

Ljudje, ki imajo večjo potrebo po odobravanju s strani okolice in ljudje, ki slabo prenašajo kritiko.

Ljudje, ki slabo prepoznavajo, da so pod stresom.

Ljudje, ki imajo veliko potrebo po kontroli.

 

Vrste anksioznih motenj I

Generalizirana anksiozna motnja:

   Pretirana skrb in zaskrbljenost zaradi stvari, ki so za nas pomembne in nam predstavljajo vrednoto (npr. lastno ali zdravje bližnjih, denar, šolski uspeh, partnerska zveza, itd.).

Panična motnja:

   Zelo dramatična motnja – napad panike, kjer je prisotnih več simptomov tesnobe, skupaj z razmišljanji, da bo oseba zgubila zdrav razum, da bo umrla, ali pa ne bo zmogla nadzorovati svojega vedenja.

 

Dejavniki anksioznih motenj

Dejavniki dovzetnosti: prirojena nagnjenost, anksiozne motnje v družini.

Dejavniki, ki sprožijo motnje: neprijetni dogodki v okolju, zdravstvene težave, izgube, osamljenost.

Dejavniki, ki vzdržujejo motnje: nezaupanje vase in v možnost rešitve, težave v med osebnih odnosih, službi.

Anksiozne motnje pri otrocih in mladostnikih

Najpogostejše oblike anksioznosti so: separacijska anksioznost, skrbi zaradi šolskega uspeha, navezovanja stikov, uporabe skupnih prostorov, izpostavljenosti pred razredom, zbadanjem vrstnikov.

Simptomi: zavračanje socialnih aktivnosti primernih letom, povečana odvisnost od odraslih, zmanjšana šolska učinkovitost, izbruhi togote, pretirano preverjanje ali preštevanje.

Premagovanje in zdravljenje

Sprostitvene vaje in globoko dihanje.

Odvračanje pozornosti z namenom utišanja negativnih misli.

Iskanje razumskih odgovorov.

Poslušanje glasbe, sprehod, pogovor, joga, avtogeni trening.

Zdravljenje z zdravili (antidepresivi), ko oseba tesnobe ne more več nadzorovati.

 

DEPRESIJA

Značilnosti

Ena izmed najbolj pogostih duševnih motenj.

O depresiji govorimo, ko je posameznikovo razpoloženje več kot dva tedna vsak dan zelo negativno ali če se v tem času opazno zmanjšata njegovo zadovoljstvo in zanimanje za skoraj vse dejavnosti, ki so mu sicer prinašale zadovoljstvo.

Vrste depresije

Blaga depresija: če nihanja razpoloženja lahko uredimo s spodbudnimi dejavnostmi.

Zmerna depresija: kadar so nihanja razpoloženja prisotna vsak dan.

Globoka depresija: ko nihanj razpoloženja skoraj ne opazimo, ker so negativne misli prisotne skoraj ves dan.

 

 

Dejavniki depresije

Dejavniki dovzetnosti: prirojena nagnjenost, depresija v družini, zgodnje neprijetne izkušnje, kronične telesne bolezni.

Dejavniki, ki sprožijo motnje: neprijetni dogodki v okolju, zdravstvene težave, izgube.

Dejavniki, ki vzdržujejo motnje: Brezposelnost, osamljenost, prisotnost pretirane tesnobe.

 

 

Depresija pri otrocih in mladostnikih

Nerazumljiva razdražljivost, prepirljivost.

Nesposobnost razveseliti se.

Lahkomiselno vedenje.

Opuščanje stikov s sošolci in prijatelji.

Slabo opravljanje šolskih obveznosti.

Neupravičeni izostanki od pouka.

Samomorilno vedenje, ki ga zlahka prezremo (nenevarna metoda, a otrok misli, da bo umrl; za odraslega lahko nepomemben razlog).

Premagovanje in zdravljenje I

Z zdravili – antidepresivi: povečujejo delovanje nekaterih delov možganov, ki so med depresijo začasno premalo dejavni. Učinek se pokaže šele po 3-6 tednih. Dlje kot depresija traja, dlje je potrebno čakati na učinek zdravljenja. Antidepresivi (za razliko od pomirjeval in uspaval) ne povzročajo odvisnosti!

 

Premagovanje in zdravljenje II

S prijetnimi in vzpodbudnimi dejavnostmi: samo jemanje zdravil ni dovolj, ob hkratnih prijetnih in spodbudnih dejavnostih se bo razpoloženje izboljšalo prej. Izberemo dejavnost, ki jo je oseba rada izvajala pred depresijo in določimo primerno obremenitev. Namen dejavnosti v obdobju brez depresije je veselje do dejavnosti, v depresiji pa je namen ZDRAVLJENJE.

Premagovanje in zdravljenje III

S premagovanjem negativnega razmišljanja: negativno razmišljanje povzroči slabo počutje, neprijetna čustva in temu ustrezno vedenje, kar sproži ponovno negativno razmišljanje – oseba pade v vrtinec slabega počutja, ki jo vleče navzdol.

   Strategije: negativno misel nadomestimo z drugo ali pozitivno mislijo, zamenjamo prostor, telesna dejavnost, dihalne in raztezne vaje, kombinacija strategij.

Terapija z živalmi, psihoterapija, svetovanje.

Kaj lahko storim zase?

Kaj je v moji moči v moji trenutni življenjski situaciji?

zdrav način življenja  izobraževanje   zdravljenje

prijetne in spodbudne dejavnosti        pogovor

 

Za zaključek

   Raziskave so pokazale, da smeh znižuje krvni tlak in raven stresnih hormonov, povečuje mišično prožnost, krepi imunski sistem, sproži sproščanje endorfinov (hormoni sreče) in povzroča splošen občutek ugodja. Obenem pa je smeh tudi nalezljiv!

 

 

 

 

Irena Jerič, prof. zdr. vzgoje
Vodja Enote za socialno medicino
In promocijo zdravja

 

 

 

 

REVMATOIDNI ARTRITIS IN PSORIATIČNI ARTRITIS

BOLEZEN IN NADLOGA

 

REVMATOIDNI ARTRITIS
Revmatoidni artritis

lkronična vnetna bolezen neznane etiologije

lpatogeneza: več vzrokov

lnihajoči klinični potek nepredvidljiva prognoza (napoved)

lznačilnosti

progresivno uničenje sinovialnih sklepov z uničenjem hrustanca in sklepov

okvara vezi in kit

izguba fizične zmogljivosti in kvalitete življenja

prezgodnja smrt

 

REVMATOIDNI ARTRITIS
Epidemiolog
ija

lpribližno 1% odraslih

locena letne incidence:

moški: 0.1–0.2 na 1000

ženske: 0.2–0.4 na 1000

l2 do 3 krat pogostejši pri ženskah

lincidenca nekoliko različna glede na raso in geografsko področje

lstarost od 45 do 65 let

 

REVMATOIDNI ARTRITIS
Simptomi in znaki

lsimetrično boleči sklepi

loteklina malih perifernih sklepov

ljutranja okorelost

ldifuzna bolečnost

Utrujenost, slabost, depresija lahko predznaki drugih simptomov več tednov ali mesecev.

 

 

 

Rentgenske značilnosti

lzgodnji stadij

oteklina mehkih tkiv

lvmesni stadij

blaga jukstaartikularna osteoporoza

zoženje sklepne špranje in kostne erozije

lpozni stadij

velike erozije, anatomske deformacije, ankiloze

 

 

 

 

Ankilozirajoči SPA

Ankilozirajoči spondilitis (AS)

Značilnosti bolečine v hrbtenici

Ø      začetek

Ø      pred 40.-im letom

Ø      prikrit

Ø      trajanje več kot 3 mesece

Ø      povezano z jutranjo okorelostjo

Ø      izboljšanje z aktivnostjo

Prognostični dejavniki pri AS

 

Pri bolnikih z akutnim anteriornim uveitisom (AAU) je slabši radiološki izid

HLA-B27(+) AS: pojav pri nižji starosti, pomembno pogosteje imajo AAU in bolezen je pogosteje družinska kot pri B27(-) AS

AS – razvoj bolezni

 

 

 

 

 

CILJI ZDRAVLJENJA

Umiritev revmatičnega vnetja;

izboljšanje bolezni;

zaviranje napredovanja bolezni in njenih posledic;

izboljšanje kakovosti življenja.

 

NEMEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE

fizikalno

operativno

psihosocialno

delovna terapija

 

MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE

analgetiki (neopioidni, opioidni)

nesteroidni antirevmatiki

imunomodulirajoča zdravila

glukokortikosteroidi (sistemsko, lokalno)

biološka zdravila

 

Nataša Fikfak dr.med. primarij specialist internist